Nekako v zadrego te spravi tako vprašanje. Ne veš, ali bi začel naštevati vse tisto, kar mi, ki smo ustanovili klub in smo zdaj upravni odbor, smatramo, da nudimo članom, ali bi za hec vprašal bodočega člana: »Kaj pa bo klub imel od tebe?«
Mogoče na vsakih 10 novih članov eden zastavi drugače in ga zanima: »Ali lahko kako pomagam?«
Takih smo zares veseli. Za enkrat si namreč pešcica ljudi zelo prizadeva, da bi poleg svojih služb, družin in lastnih psov (v množini zato, ker med nami nima nihče več “samo” enega) uspela postoriti vse, kar se v klubu dogaja.
Predstavniki tibetanskih pasem so prišli v Slovenijo že pred precej leti. Številčno se sicer niso mogli primerjati z ostalimi kužki, kar pa ne pomeni, da jim ne bi bilo treba posvečati pozornosti. Žal pa takrat pri nas niso razmišljali dlje od tega, kako lepo je, da si Slovenci nabavljajo vedno bolj raznolike pasme. Vsaka pasma pa ima svoje prednosti in po navadi tudi kakšne značilne probleme. In če le-ti komu niso znani, še ne pomeni, da jih ni. Če pa se odločiš probleme spoznati in jih v mejah možnosti obvladati, je verjetno kar prava pot, da se na to temo razgledaš naokrog (po svetu) ter najprej osvojiš stvari, ki so jih dognali že tisti pred teboj in potem na osnovi posvetovanja z njimi, pristopiš k reševanju. Naš klub obstaja že nekaj let, pred tem je bil nekaj časa Sekcija za tibetanske pasme v okviru KD Domžale, kar je zelo malo časa za vse spremembe, ki so se medtem zgodile:
* Najprej smo prevedli v slovenščino FCI standarde vseh tibetanskih pasem. V pripravi pa so še ilustrirani standardi, iz katerih bodo lahko tudi tisti, ki za enkrat mislijo, da si napake izmišljamo, iz narisanih skic videli razliko med dobrim in slabim. Začeli smo z novim (mehkim) načinom šolanja psov majhnih pasem v Švrkovi šoli, ki je zelo lepo zaživela in ima vsako leto tečaj osnovne šole, socializacijo, pripravo ekipe za nastope in izpite, ki jih je leta 1994 uradno priznala tudi KZS (izpit za psa spremljevalca) ter pripravo vodnikov in psov na razstavo. Izvajamo pa tudi vaje za nastop Otrok in pes.
* Kupili smo in svetovali pri nakupu kar nekaj psov v tujini iz priznano dobrih psarn z namenom načrtne vzreje dobrih psov.
* Uredili smo evidenco vseh psov tibetanskih pasem pri nas in s 1. januarjem leta 1994 prevzeli vzrejo, ki jo vodi Strokovna vzrejna komisija pri KTP.
* Uvedli smo nov način ocenjevanja vzrejne vredosti psov – razen ocene psa samega, vpliva na njegovo vzrejno vrednost tudi ocena kakovosti njegovih mladicev.
* S težavo smo dosegli, da se tibetanskim terierjem slika kolke in vodi evidenca o displaziji ter kombinira pare na osnovi teh podatkov.
* Vsako leto smo v okviru CACIB razstave organizirali SPECIALKO, na katero povabimo sodnika – strokovnjaka za tibetanske pasme. Dan pred specialko imamo vedno strokovno predavanje. Teme so različne: zgodovina pasem, prvobitnost, tipičnost, najvažnejše značilnosti posameznih pasem, dedne bolezni. Na teh predavanjih se po uradnem delu sproščeno pogovarjamo, vsak ima možnost, da “s prve roke” izve kaj, kar ga posebej zanima.
* Izvajamo obvezno pregledovanje oči (v smislu preprečevanja parjenja dedno obremenjenih psov s katero od očesnih hib), zaenkrat le pri tib.terierjih in tib. španijelih, s 1.1.98 pa tudi pri lhasa-apsih.
* Clani lahko dobijo v pisarni kluba razne podatke, napisana navodila o prehrani, o negi, lahko si izposodijo naše in tuje revije, knjige o posamezni pasmi, video kasete, na katerih so posnetki z različnih razstav, pa tudi originalne ameriške kasete standardov s prikazanimi odlikami in napakami posameznih pasem ter pravilno in nepravilno gibanje psov.
* V decembru 1994 smo izdali našo prvo samostojno revijo (za enkrat izhaja 2x letno), v kateri vas po svojih najboljših močeh seznanjamo z vsem v zvezi s tibetanci.
* Leta 1995 se nas je 9, leta 1997 pa 5 clanov, udeležilo svetovnega kongresa za tib. terierje, sicer v lastni režiji, vendar kot predstavniki kluba, za katerega smo že na predhodnem povedali, da obstaja v Sloveniji. Marsikomu smo potem še na zemljevidu pokazali, kje ta naša deželica leži. Podobni kongres obstaja tudi za tib. španijele in se jih prav tako udeležujemo.
* Vsako prvo sredo v mesecu se dobimo v gostilni Restavracija Meta in bazilika, na Rimski 25a, Ljubljana (ob 19.uri), kjer se nam lahko pridružijo vsi, ki jih zanima karkoli v zvezi s klubom.
* Vsako leto imamo klubski dan – srečanje, na katerem se med seboj spoznamo in preživimo eno prijetno dopoldne na prelepem travniku Kinološkega društva Domžale, s katerim še kljub osamosvojitvi zelo dobro sodelujemo. Srečanje organiziramo dvakrat letno, spomladi ter jeseni, na obeh pa je moč opraviti tudi vzrejni pregled, pregled oči,…
Gotovo je še kaj, česar se v tem trenutku ne morem spomniti. Se še sprašujete Zakaj bi se včlanili?