Close

Not a member yet? Register now and get started.

lock and key

Sign in to your account.

Account Login

Forgot your password?

Dedne bolezni

Pri veliki večini pasem psov poznamo bolezni ali hibe, ki se dedujejo. Žal je dedovanje večinoma recesivno, kar pomeni, da so zdravi psi lahko obenem prenašalci. Zato je te hibe zelo težko izkoreniniti. Edina možnost je bila še pred kratkim pregledovanje psov, v zadnjem času pa so bili razviti tudi že genski testi za posamezne dedne nepravilnosti. Pri psih tibetanskih pasem poznamo le nekaj prirojenih hib in kar je najpomembnejše – pri nekaterih tibetanskih pasmah obstaja že precej let mednarodna izmenjava podatkov, ki se nanašajo na te hibe. Klub za tibetanske pasme Slovenije sodeluje pri izmenjavi podatkov o dednih boleznih pri vseh pasmah za katere mednarodna izmenjava obstaja.

Displazija kolkov (nepravilno oblikovani sklepna ponvica in glavica stegnenice) je ena najbolj razširjenih hib pri psih in tudi ena najbolj nezaželenih, saj gibanje psa z displazijo ni le oteženo, pač pa tudi boleče.

Ukrepanje proti displaziji kolkov zelo otežuje dejstvo, da se posledice displazije pri nekaterih psih na zunaj ne pokažejo ali le malo pokažejo, zlasti še pri psih, ki imajo milejšo obliko displazije, vendar jo prenašajo na potomce.

Posledice so zato še toliko hujše, ker se displazija lahko nenadoma pokaže pri velikem številu potomcev določenega psa/psice, kar se ne bi zgodilo, če bi tako starše kot tudi potomce pregledovali in rezultatom primerno ukrepali.

Edina kontrole displazije kolkov je možna z RTG slikanjem in nato ocena strokovnjaka (v Sloveniji po dogovoru s KZS uradno ocenjujeta displazijo le dva strokovnjaka na uni. vet. kliniki za mesojede v Ljubljani).

Že tako težko razvidno situacijo dodatno zapleta dejstvo, da vpliva dednost le v 20 do 40% na razvoj kolčnega sklepa, ostalih 60 do 80% pa gre na račun dejavnikov okolja – prehrane, gibanja, teže mladiča itd.

Zato je pomembno pregledati čim večje število psov določene pasme in šele generacija ali dve pregledanih psov dasta jasnejšo sliko.

V Sloveniji je obvezno RTG slikanje vsaj leto dni starih psov, ki se uporabljajo za vzrejo. Seveda pa je zaželjeno in zelo pomembno slikanje čim večih potomcev določenega psa/psice, ker šele to pokaže kakšna je njegova vzrejna vrednost.

Pomembno je planiranje zrejne kombinacije tako, da pričakujemo dobre povprečne ocene kolkov.

Obvezno pregledovanje/ocena displazije kolkov je v Sloveniji pri pasmah :

Do-Khyi, tibetanski terrier

Za pasme Shih-Tzu, Lhasa Apso, tibetanski španjel – priporočamo pregledovanje psov, ki se pogosteje uporabljajo v vzreji oz. za linije v katerih se pojavlja displazija kolkov.

 

Psa ocenjene z oceno DK-C lahko parimo le s psom z oceno DK-A, enako velja za psa z oceno DK-D, ki pa ima pogojno dovoljenje za eno leglo, in podaljšanje vzrejnega dovoljenja šele po oceni displazje kolkov pri mladičih.

 

Displazija komolčnega sklepa je problem podoben kolčni displaziji, le da se pojavlja pri komolčnem sklepu (kot neenaka rast kosti, okruški v sklepu itd.) in prizadene pogosteje pse težjih pasem. Vpliv dednosti je podoben kot pri displaziji kolkov.

Priporočljivo je RTG slikanje vsaj leto dni starih psov, ki se uporabljajo za vzrejo.

Pregled komolčnega sklepa priporočamo za pasmo : Do-Khyi

Izpah (luksacija) pogačice – je lahko posledica poškodbe (npr. udarca kolena ob oviro), kar je pri psih redko, ali pa nastane zaradi preplitve vdolbine na golenici po kateri pogačica drsi. Včasih se pogačica po izpahu sama vrne v pravilno lego, navadno pa je potreben poseg veterinarja in ob ponavljajočem se izpahu operacija, ki je večinoma uspešna. Pri izpahu pogačice so pogosto pomembni dejavniki dednosti.

Tudi nagnjenost k izpahu pogačice lahko preveri in oceni usposobljen veterinar, po mednarodni lestvici (ocene od 0-4 za vsako pogačico posebej).

Pregled pogačic priporočamo za pasme : Lhasa Apso, Shih-Tzu, tibetanski španjel, tibetanski terier – za vse pse, ki se uporabljajo v vzreji


Dedne hibe oči

PRA – progresivna retinalna atrofija – je dedno obolenje mrežnice, ki se začne navadno z nočno slepoto psa in nato napreduje do popolne slepote. Obolenje psu ne povzroča nobenih bolečin, zdravila ni.

PRA se pojavlja pri pasmah : Do-Khyi, Shih-Tzu, Lhasa Apso, tibetanski španjel, tibetanski terier

LL – dedna luksacija (= izpah) očesne leče – do izpaha leče pride, če  postanejo vlakna, ki lečo drže v njenem položaju, ohlapna. Očesno lečo je potrebno operativno odstraniti in če je operacija opravljena takoj po izpahu leče je možno, da se bo nekaj vida ohranilo. Izpahu leče v enem očesu vedno sledi še izpah leče v drugem očesu. Ohlapnost teh vlaken in s tem izpah leče je dedna pri mnogih pasmah terierjev in tudi pri tibetanskih terierjih.

LL se pojavlja pri pasmi : tibetanski terrier (pri nekaterih vzrejnih linijah te pasme)

Od l. 2009 obstajata dva genska testa za LL, razvita v Veliki Britaniji in ZDA (več na  – Obvestila vzrejne komisije).

Katarakta – siva mrena – je lahko tudi dednega izvora – predvsem to velja za katarakte, ki se pojavijo pri nekaj mesecev starih psih (t.i. juvenilne katarakte). V eni ali obeh očesnih lečah se pojavi motnjava, ki delno ali popolnoma ovira vid. Katarakta se pri tibetanskih pasmah pojavlja občasno.

V Sloveniji je obvezno redno pregledovanje oči vseh psov tibetanskih pasem (pri Dr. Zlati Čop, Dr. Vet. med), ki se uporabljajo za vzrejo.

Potrdilo o pregledu velja eno leto (12 mesecev).

Priporočljivo je redno pregledovanje od enega pa do vsaj osmih let starosti. Seveda pa je zaželjeno in zelo pomembno pregledovanje čim večih potomcev določenega psa/psice, ker šele to pokaže, kakšna je njegova prava vzrejna vrednost.

Canine Ceroid lipofuscinosis (v nadaljevanju CCL/NCL) je običajno bolezen starejših psov.

Pri CCL gre za odlaganje “odpadnega” materiala ceroid lipofuscina v celicah tkiv, predvsem živčnega sistema, ki je zaradi teh vključkov vedno bolj okvarjeno.

Z napredovanjem bolezni se pojavijo problemi koordinacije gibanja, vid se slabša in obnašanje psa se spremeni.

CCL/NCL se pojavlja pri kar nekaj pasmah psov kot dedna bolezen in sicer je način dedovanja običajno autosomno recesiven.

CCL/NCL se pojavlja pri pasmi : tibetanski terrier

Od l. 2009 oz. 2010 obstajata dva genska testa za CCL/NCL, razvita v Nemčiji in ZDA (več na  – Obvestila vzrejne komisije).


Prirojena dedna gluhost

Pregled sluha  je priporočljiv  pri  pretežno belih (s komaj kakšno liso) ali popolnoma belih psih  (tudi) Tibetanskih pasem….in tudi pri psih z manj belimi lisami, ki pa imajo bližnje prednike ali sorodnike, ki so gluhi – popolnoma ali delno.

Psi omenjenih barv precejšnjega števila pasem, tudi vseh tibetanskih pasem, ki imajo veliko beline (torej so izvzeti le Do-Khyiji-) imajo tako imenovano PRIROJENO DEDNO GLUHOST (kar pomeni, da je prisotna ob skotitvi).

Čeprav je skoraj vedno možno že v leglu ugotoviti, če je mladič popolnoma gluh, pa psov, ki so gluhi le na eno uho, praviloma brez testiranja ne moremo odkriti.

Dedovanje te prirojene gluhosti je zapleteno in še ni popolnoma razjasnjeno, popolnoma jasno pa je, da je povezano z velikimi belimi lisami oz. je ta gluhost najpogostejša pri psih, ki so zaradi velikih belih lis skoraj ali popolnoma beli. Zato to obliko gluhosti imenjujejo tudi »pigmentno vezana gluhost«.

Čeprav psu delna gluhost ne povzroča problemov (vsaj ne večjih), je odkrivanje le-te s testiranjem zelo pomembno za vzrejo, tako s takimi psi, kot z njihovimi bližnjimi sorodniki.

Šele to testiranje vzreditelju namreč omogoči selekcijo, s katero zmanjša možnost kombinacij, ki lahko proizvedejo gluhe mladiče.

Zato je v svetu že precej let uveljavljena tako imenovan BAER  test (brain stem auditory evoked response) …s to metodo merijo prisotnost oz. odsotnost elektro valovanja v ušesnem polžu, slušnem živcu in možganih kot posledici testnega klikanja.

Dedna renalna diplazija

je oboljenje ledvic, ki privede do (pre)zgodnje odpovedi ledvic zaradi nepravilnega dozorevanja ledvičnega tkiva v prvih tednih življenja psa. Prizadetost ledvic je od nizke pri nekaterih do obsežne pri drugih psih in s tem tudi različno hitra odpoved ledvic.
Nekateri psi s to boleznijo živijo kar nekaj let in ni prisotna (kot so dolgo mislili) le pri mladičih oz. mladih psih.

Dedna renalna diplazija se pogosteje pojavlja pri pasmah : Lhasa Apso in Shih-Tzu in redkeje pri pasmah tibetanski španjel in tibetanski terier.
Od l. 2006 obstaja genski test za renalno displazijo, razvit v ZDA:

http://www.dogenes.com/catalog/index.php?cPath=80

SK KTP Slo